Učitelj, revolucionar in narodni heroj Stane Žagar
Stane Žagar je bil rojen 19. 2. 1896 v Žagi pri Bovcu. V letih 1902-1907 je obiskoval osnovno šolo, nato končal tri razrede nižje gimnazije in enoletno pripravljalnico za učitelje. V letih 1911-1915 je obiskoval goriško učiteljišče. Po opravljeni diplomi je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. Prva svetovna vojna ga je utrdila v prepričanju, kako nesmiselne so vojne. Po končani vojni se je odzval pozivu Rudolfa Maistra in se šel borit za slovensko Koroško.
Svojo prvo učiteljsko službo je opravljal v Žrelcu pri Celovcu. Med koroškimi Slovenci je budil narodno zavest. Ko pa je Koroška po plebiscitu leta 1920 pripadla Avstriji, se je Stane Žagar vrnil v Slovenijo.
Med obema svetovnima vojnama ga je oblast kot učitelja, zaradi naprednega mišljenja, pogosto premeščala iz kraja v kraj. Služboval je v Leskovcu pri Krškem, Gorjah pri Bledu in na Dobravi pri Kropi. Med tamkajšnjimi učenci in njihovimi starši je ostal kar 18 let. Kot učitelja ga je odlikovala široka pedagoška razgledanost. Učenci so vsako šolsko leto izvolili odbor, ki je skrbel za red in delavnost v razredu, pripravljal izlete in skrbel za socialno pomoč. Svoje učence je temeljito spoznal, ne le pri pouku, ampak so se mnogokrat zbrali okrog njega tudi v prostem času. Na nedeljskih izletih je učence seznanjal s širšo okolico, razlagal jim je politične dogodke doma in po svetu. Poskrbel je tudi za to, da so se razvedrili z družabnimi igrami in petjem. Zelo uspešno je bilo tudi njegovo izobraževalno, kulturno, prosvetno in politično delovanje med krajani.
Leta 1940 je bil Stane Žagar odpuščen iz učiteljske službe in naslednje leto se je z družino preselil v Ljubljano.
Med drugo svetovno vojno je vodil priprave na oboroženo vstajo na Gorenjskem. Zaradi sodelovanja v dražgoški bitki in organiziranja partizanskih enot na Gorenjskem so nemške okupatorske oblasti razpisale nanj celo denarno nagrado.
Povojna jugoslovanska oblast je Staneta Žagarja 5. julija 1951 proglasila za narodnega heroja.27. marca 1942 se je Stane Žagar z borci Selške čete in štabom Cankarjevega bataljona utaboril pri Planici med Malim rovtom in Lavtarskim vrhom nad Crngrobom. Partizanska straža je isti dan v štab pripeljala nekega moškega in ko je ta obljubil, da ne bo nikomur povedal, da je naletel na partizane, so ga izpustili. Toda že naslednje dopoldne, 27. marca, so partizane obkolile močne nemške enote. Borci so poldrugo uro odbijali napade. Ob pol dvanajstih so se partizani odločili, da bodo z jurišem prebili obroč. Skozi sovražnikove vrste se je rešilo 17 partizanov, 11 jih je padlo, med njimi tudi Stane Žagar. O smrti Staneta Žagarja so nemške oblasti izdale posebno obvestilo in hkrati napovedale še konec gorenjskega partizanstva.
