V sredo, 12. 10. 2022 smo imeli učenci devetih razredov kulturni dan. Odpravili smo se na Dolenjsko, saj so se tam rodili mnogi najpomembnejši slovenski pisatelji.
Pred šolo smo se zbrali ob 7.45, ob osmih pa smo se odpeljali. Začeli smo z vožnjo proti gradu Turjak, trajala je približno eno uro. Iz vasi smo se peš sprehodili do gradu. Videli smo lipo, ki jo je Prešeren omenil v svoji romanci Turjaška Rozamunda in jo tam spremenil v hrast. Turjak je bil eden največjih in najmogočnejših gradov na Kranjskem. V grbu turjaških grofov je upodobljen tur – divji bik, mogočna žival, kot so bili mogočni in močni tudi Turjačani. Izvedeli smo tudi nekaj o zanimivem, a krutem dogajanju na gradu med Slovenci v drugi svetovni vojni.
Pot nas je nato vodila do Rašice, Trubarjevega rojstnega kraja, kjer stoji Trubarjeva domačija. Tam smo videli mlin, ki ga je Trubarjevemu očetu dal v last Turjaški grof, žago in gospodarsko poslopje. Slišali smo zanimivosti iz Trubarjevega življenja in njegovega časa. Domačija je bila zelo lepa in prijetna.
Naša naslednja postaja so bile Dolnje Retje pri Velikih Laščah, rojstni kraj pisatelja Frana Levstika. Videli smo njegov doprsni spomenik, lipo in Ilijev kozolec, kamor se je Levstik zatekal in tam pisal Martina Krpana. Avtobus nas je nato odpeljal proti Muljavi. Vozili smo se približno 30 minut. Na poti nam je sošolka predstavila poglavje iz Jurčičevega romana Deseti brat. Tako smo spoznali lik vaškega posebneža Krjavlja. V Muljavi je bil muzej na prostem, skansen. Ogledali smo si Jurčičevo domačijo. Razdelili smo se po razredih v tri skupine. Vodička nam je povedala, da je Jurčičevo hišo zgradil že njegov ded in do sedaj še ni bila predelana. V hiši je pet prostorov. V skednju je danes predstavljeno Jurčičevo delo. Videli smo tudi Krjavljevo kočo – primer bivališča revnega bajtarja – vodnjak, štalo in kaščo …
Ko smo zaključili z ogledom na Muljavi, smo se sprehodili še nazaj do avtobusa. Nazaj smo se vrnili okoli pol treh popoldan.
Ekskurzija se mi je zdela dokaj zanimiva in poučna, a tudi kar naporna.
Ela Parteli, 9. c
