Začetniki slovenske književnosti
Hrast stoji v turjaškem dvóri,
vrh vzdiguje svoj v oblake,
v senci pri kamnitni mizi
zbor sedi gospode žlahtne,
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine snubače.
(France Prešeren: Turjaška Rozamunda)
Odkar svet stoji se kaj takega ni zgodilo,
zakaj slovenski jezik se doslej ni niti pisal, še manj tiskal.
(Primož Trubar)
V petek, 15. 10. 2021, smo se z učenci 9. a in 9. b odpravili na Dolenjsko v okviru kulturnega dne. Najprej smo si (na žalost le od zunaj) ogledali grad Turjak. Pred njim stoji izjemno stara lipa, o kateri nam je učiteljica povedala precej podrobnosti, nato pa je pristopila še kustosinja, ki vodi oglede po gradu, ter nam povedala še nekaj drugih zanimivosti o gradu samem. Zatem smo se odpravili v Rašico pri Velikih Laščah, v kraj rojstva Primoža Trubarja, kjer nas je sprejel prijazen starejši gospod, ki pa nam je podrobno predstavil življenje slovenskega protestanta, duhovnika ter očeta slovenščine.
Po postanku v Retjah, kjer smo postali pred hišo, ki stoji na mestu Levstikove rojstne hiše, in spominsko ploščo ter se sprehodili do Ilijevega kozolca, pod katerim naj bi pisatelj napisal umetno pripovedko o Martinu Krpanu, smo pot nadaljevali na Muljavo.
Najprej smo si ogledali dom oz. rojstno hišo Josipa Jurčiča, ki je imela: črno kuhinjo, jedilnico, shrambo, sobo za goste (oddajati so jo morali zaradi finančne stiske) in sobo, kjer so spali otroci. Nato smo si odšli ogledat njegova dela ter tudi list z osmrtnico. Za tem smo si ogledali film o Josipu ter predstavo v japosnkem gledališču kamišibaj o vaškem posebnežu Krjavlju (liku iz prvega slovenskega romana Deseti brat), katerega kočo smo si tudi ogledali. Bila je majhna in skromna. Krjavelj je imel tudi nekaj svojih zgodbic, ki jih je pripovedoval, da bi zabaval vaščane v krčmi. Ena izmed njih govori o kozi, ki je bežala k sosedu in mu jedla zelenjavo. Nekje je Krjavelj slišal, da gre zloba s krvjo ven, in zato je kozi nekega dne prerezal nogo – od takrat je bila pridna in ubogljiva. Na koncu smo si ogledali še orodja in pripomočke, ki so jih uporabljali v tistih časih za tkanje platna.
Jakob Zajec in Primož Pelko, 9. b
Še nekaj vtisov učenk:
Ekskurzija se mi je zdela zelo zanimiva, saj je bila poučna in interaktivna. Prva postaja je bil Turjaški grad, kjer smo spoznali zgodovino gradu, nato smo se ustavili pri Trubarjevi domačiji v Rašici. Tam smo izvedeli kar nekaj o Primoževem življenju in njegovi karieri. Tretja postaja je bil Ilijev kozolec v Dolnjih Retjah – tam pa naj bi posedal Fran Levstik in napisal Martina Krpana. Četrta in zadnja lokacija je bila Jurčičeva domačija. Ta se mi je zdela najbolj zanimiva in mi je tudi najbolj ostala v spominu. Po tem ogledu pa seje zaključila naša ekskurzija in smo se odpravili domov.
Emilija Borković, 9. b
Ekskurzija mi je bila všeč, saj me je njena vsebina res zanimala. Prvi postanek je bil turjaški grad, kjer smo izvedeli o zgodovini gradu in lipe, ki stoji pred njim. Kot drugo točko naše ekskurzije smo obiskali Trubarjevo domačijo in spoznali njegovo življenje in najpomembnejša dela. Kratek postanek smo naredili pri Ilijevem kozolcu. Tam naj bi Fran Levstik posedal in napisal Martina Krpana. Četrta in zadnja točka naše ekskurzije je bila domačija Josipa Jurčiča – tam smo spoznali zelo prijazno in zabavno vodnico, ki nas je vodila po domačiji in s prijetnim dolenjskim naglasom pripovedovala o pisatelju in njegovem življenju in delih. Od tam smo se odpravili domov in naša ekskurzija se je končala.
Tia Trtnik, 9. b
