KDO? Učenci prve triade (gostujoči razred in po 2 predstavnika iz vsakega razreda).

KDAJ? Enkrat ali dvakrat mesečno.

KJE? V učilnici gostujočega razreda.

KAJ? Debata o …

Berite naše objave, pa boste izvedeli o čem smo se pogovarjali.

 

Slađana Ristić,

vodja otroškega vzgojnega parlamenta

2018/19

Na prvem srečanju vzgojnega parlamenta smo govorili o gibanju in o vplivu gibanja na naše zdravje. Učenci so znali povedati veliko o gibanju, veliko novega pa smo se tudi naučili.

Kje in kdaj se lahko gibamo?

Doma , zunaj, v šoli, med poukom, v prostem času, lahko se gibamo ves čas (hodimo, tečemo, kolesarimo, plezamo, telovadimo …).

Zakaj se je dobro gibati?

postali bomo spretnejši, močnejši in telesno bolj vzdržljivi

gibanje bo dobro vplivalo na naše srce in ožilje

okrepili bomo imunski sistem

okrepili samozavest

lažje bomo vzdrževali telesno težo

izboljšali splošno počutje …

Najbolj od vsega smo si zapomnili to – če se dovolj gibamo, si v šoli lažje zapomnimo snov in lažje sledimo pouku.

Koliko gibanja je priporočljivo za otroke in mladostnike?

Vsak otrok bi se moral gibati 1 uro na dan vse dni v letu.

***
Na drugem srečanju otroškega vzgojnega parlamenta smo se pogovarjali o preživljanju prostega časa.
Učenci so se najprej sprostili in umirili ob poslušanju mirne glasbe. S pantomimo so pokazali različne
načine preživljanja prostega časa. Prosti čas smo razdelili na organiziran in neorganiziran čas.
Povedali smo, da je organiziran prosti čas obiskovanje treningov ali drugih dejavnosti, kjer moramo
upoštevati določena pravila. Udeleži se jih lahko kdor želi. Neorganiziran prosti čas pa vsak porabi po
svoje.
Ugotovili smo, da ga lahko preživljamo aktivno ali pa neaktivno. Pri aktivnem preživljanju časa smo v
gibanju (različne športne dejavnosti), pri neaktivnem preživljanju prostega časa pa gledamo televizijo,
beremo, igramo igrice … Poudarili smo, da neaktivno preživljanje prostega časa vodi v nezdrav način
življenja … premalo gibanja, povečana telesna teža, slaba drža. neaktivnega časa odrasli ne smemo
prepovedati, moramo ga časovno omejiti.
Anja Bernik, razredničarka 3. b
***
 
Na februarskem srečanju otroškega vzgojnega parlamenta smo se pogovarjali o načinih reševanja konfliktov. Najprej smo se vprašali, kaj beseda konflikt pomeni. Ugotovili smo, da besedo dostikrat povezujemo z nasiljem, kar je posledica nerešenega konflikta.
Do konflikta pride, kadar imata dve osebi različni, nasprotujoči si želji in sta med seboj neusklajeni.
Naš cilj je razrešiti konflikt ali spor, da ne pride do nasilja.
Preko zgodb iz življenja otrok smo spoznali različne načine reševanja konfliktov ali sporov.
Te so:
– pozorno prisluhni sogovorniku (kaj se je zgodilo),
– vzemi si čas za hlajenje (pogovori se naslednji dan),
– pojasni svoj položaj, ne da bi koga obtoževal,
– reci, da ti je žal,
– skupaj rešita problem (več predlogov iz obeh strani),
– uporabi humor, če situacija to dopušča,
– prosi za pomoč odrasle, če ne zmoreš sam,
– bodi pripravljen skleniti kompromis.
Najbolj smo si zapomnili, da je potrebno spore razrešiti na miren način z veliko pogovora.
Simona Benedik

2017/18

Na oktobrskem vzgojnem parlamentu smo se pogovarjali o skrbi za zobe.
Poslušali smo odlomek iz pravljice Svetlane Makarovič: Sapra miška in skupaj ugotovili, kako pomembni so zobje in skrb zanje. Ugotovili smo, kaj je dobro in kaj ni dobro za zobe. Vendar samo znanje ni dovolj, da bomo imeli zdrave zobe. Resnično moramo vse znanje tudi uporabiti in dnevno poskrbeti za zobe.
***
Na drugem srečanju Šolskega vzgojnega parlamenta smo spregovorili o gibanju. Ugotovili smo, da ima redno gibanje veliko koristi in velik vpliv na naše zdravje. Po gibanju se dobro počutimo, smo bolj odporni in zdravi, bolje spimo, gibanje pa zelo vpliva tudi na učenje, spomin in koncentracijo.
Pomembno je, da smo gibalno aktivni doma in tudi v šoli. Med poukom se večkrat lahko razgibamo in naredimo nekaj vaj ali pa za sprostitev in gibanje uporabimo telovadnico, igrišče in gozdiček.
****
 KAKO SE UČIMO?

Na zadnjem srečanju vzgojnega parlamenta smo ugotavljali, kako se naučimo pesmico, poštevanko, novo snov pri spoznavanju okolja… Skratka, pogovarjali smo se, KAKO SE UČIMO. Najprej smo se strinjali, da se učimo, da obogatimo svoje znanje in ne za ocen, za starše, za učiteljico… Poiskali smo načine, kako si lahko pomagamo, ko nam nekaj ne gre in ne gre v glavo. Na listek si lahko napišemo besedo ali račun in ga doma prilepimo na vidno mesto. Tako mesto je lahko kopalnica, saj tja stopimo večkrat na dan. Če bomo ta listek vsakič pogledali, si bomo zapisano skoraj sigurno zapomnili.

Pogledali smo si tudi posnetek, ki nam na kratko predstavi, kako se učimo.

Poglejte si ga tudi vi, mogoče se kaj novega naučite.

https://www.youtube.com/watch?v=beOGRjdfsdY

 

 

Ne učimo se za šolo, marveč za življenje.

Seneka

Slađana Ristić, razredničarka 2. b