KDO? Učenci prve triade (gostujoči razred in po 2 predstavnika iz vsakega razreda).

KDAJ? Enkrat ali dvakrat mesečno.

KJE? V učilnici gostujočega razreda.

KAJ? Debata o …

Berite naše objave, pa boste izvedeli o čem smo se pogovarjali.

Ida Ažbe,

vodja otroškega vzgojnega parlamenta

2019/20

V petek, 10. 1. smo imeli prvo srečanje Šolskega vzgojnega parlamenta za učence od 1. do 3. razreda. Tokrat smo govorili o zdravju in gibanju. Učenci so se gibali, razmišljali in o vsem povedali marsikaj zanimivega. Prvo srečanje smo zaključili z odličnim pregovorom:

 
“Kdor se giba, je zdrav kot riba!”
 
Bilo mi je zelo všeč. Še posebej zato, ker smo se pogovarjali o zdravju. Upam, da si bodo vsi vse vse zapomnili in dovolj pili ter se dovolj gibali.
MATIC, 3. b
Bilo mi je zelo všeč, naučil sem se veliko novih stvari – koliko moramo na dan popiti tekočine.
MAKS, 3. b
Veliko smo se gibali in izvedel sem, da moramo dovolj piti. Poleg tega je pomembno tudi spanje, gibanja pa mora biti vsak dan vsaj 1 uro.
ARNE, 3. b
Bilo mi je všeč, da smo se o tem pogovarjali. Veliko novega smo izvedeli. Izvedel sem, koliko časa moramo spati in koliko tekočine moramo popiti. Upam, da bodo tudi drugi to upoštevali.
BENJAMIN, 3. b
Na parlamentu mi je bilo najbolj všeč to, da smo se gibali.
ASJA, 3. b
Najbolj mi je bilo všeč, da smo se pogovarjali.
LANA, 3. b
Na parlamentu mi je bilo všeč, upam, da bo na naslednjem parlamentu tudi tako zanimivo.
VID, 3. b
Gibanje je zelo pomembno. Upam, da se bodo od zdaj naprej res vsi gibali vsak dan.
VICTORIA, 3. b

***

Na drugem srečanju otroškega vzgojnega parlamenta smo odprli perečo temo, ki nam je vsem dobro znana. Prepiri so del našega vsakdana, saj smo si med seboj različni, imamo različne želje in smo med seboj pogosto neusklajeni. Pomembno je, da znamo spore rešiti na miren način, brez nasilja.

Z otroki smo preko primerov spoznali različne načine reševanja prepirov.

Pomembno je:

  • da prisluhnemo sogovorniku,
  • da mu povemo, da nam je žal,
  • da se »ohladimo«, če se v nas nabira jeza,
  • da sklepamo kompromise,
  • da prosimo za pomoč odrasle,
  • da se dogovorimo, da je enako za vse vpletene.

Vsi sodelujoči pa so si bili enotni v tem, da se moramo predvsem veliko pogovarjati, s čimer lahko spore tudi preprečimo.

         Simona Benedik

2018/19

Na prvem srečanju vzgojnega parlamenta smo govorili o gibanju in o vplivu gibanja na naše zdravje. Učenci so znali povedati veliko o gibanju, veliko novega pa smo se tudi naučili.

Kje in kdaj se lahko gibamo?

Doma , zunaj, v šoli, med poukom, v prostem času, lahko se gibamo ves čas (hodimo, tečemo, kolesarimo, plezamo, telovadimo …).

Zakaj se je dobro gibati?

postali bomo spretnejši, močnejši in telesno bolj vzdržljivi

gibanje bo dobro vplivalo na naše srce in ožilje

okrepili bomo imunski sistem

okrepili samozavest

lažje bomo vzdrževali telesno težo

izboljšali splošno počutje …

Najbolj od vsega smo si zapomnili to – če se dovolj gibamo, si v šoli lažje zapomnimo snov in lažje sledimo pouku.

Koliko gibanja je priporočljivo za otroke in mladostnike?

Vsak otrok bi se moral gibati 1 uro na dan vse dni v letu.

***
Na drugem srečanju otroškega vzgojnega parlamenta smo se pogovarjali o preživljanju prostega časa.
Učenci so se najprej sprostili in umirili ob poslušanju mirne glasbe. S pantomimo so pokazali različne
načine preživljanja prostega časa. Prosti čas smo razdelili na organiziran in neorganiziran čas.
Povedali smo, da je organiziran prosti čas obiskovanje treningov ali drugih dejavnosti, kjer moramo
upoštevati določena pravila. Udeleži se jih lahko kdor želi. Neorganiziran prosti čas pa vsak porabi po
svoje.
Ugotovili smo, da ga lahko preživljamo aktivno ali pa neaktivno. Pri aktivnem preživljanju časa smo v
gibanju (različne športne dejavnosti), pri neaktivnem preživljanju prostega časa pa gledamo televizijo,
beremo, igramo igrice … Poudarili smo, da neaktivno preživljanje prostega časa vodi v nezdrav način
življenja … premalo gibanja, povečana telesna teža, slaba drža. neaktivnega časa odrasli ne smemo
prepovedati, moramo ga časovno omejiti.
Anja Bernik, razredničarka 3. b
***
 
Na februarskem srečanju otroškega vzgojnega parlamenta smo se pogovarjali o načinih reševanja konfliktov. Najprej smo se vprašali, kaj beseda konflikt pomeni. Ugotovili smo, da besedo dostikrat povezujemo z nasiljem, kar je posledica nerešenega konflikta.
Do konflikta pride, kadar imata dve osebi različni, nasprotujoči si želji in sta med seboj neusklajeni.
Naš cilj je razrešiti konflikt ali spor, da ne pride do nasilja.
Preko zgodb iz življenja otrok smo spoznali različne načine reševanja konfliktov ali sporov.
Te so:
– pozorno prisluhni sogovorniku (kaj se je zgodilo),
– vzemi si čas za hlajenje (pogovori se naslednji dan),
– pojasni svoj položaj, ne da bi koga obtoževal,
– reci, da ti je žal,
– skupaj rešita problem (več predlogov iz obeh strani),
– uporabi humor, če situacija to dopušča,
– prosi za pomoč odrasle, če ne zmoreš sam,
– bodi pripravljen skleniti kompromis.
Najbolj smo si zapomnili, da je potrebno spore razrešiti na miren način z veliko pogovora.
Simona Benedik

2017/18

Na oktobrskem vzgojnem parlamentu smo se pogovarjali o skrbi za zobe.
Poslušali smo odlomek iz pravljice Svetlane Makarovič: Sapra miška in skupaj ugotovili, kako pomembni so zobje in skrb zanje. Ugotovili smo, kaj je dobro in kaj ni dobro za zobe. Vendar samo znanje ni dovolj, da bomo imeli zdrave zobe. Resnično moramo vse znanje tudi uporabiti in dnevno poskrbeti za zobe.
***
Na drugem srečanju Šolskega vzgojnega parlamenta smo spregovorili o gibanju. Ugotovili smo, da ima redno gibanje veliko koristi in velik vpliv na naše zdravje. Po gibanju se dobro počutimo, smo bolj odporni in zdravi, bolje spimo, gibanje pa zelo vpliva tudi na učenje, spomin in koncentracijo.
Pomembno je, da smo gibalno aktivni doma in tudi v šoli. Med poukom se večkrat lahko razgibamo in naredimo nekaj vaj ali pa za sprostitev in gibanje uporabimo telovadnico, igrišče in gozdiček.
****
 KAKO SE UČIMO?

Na zadnjem srečanju vzgojnega parlamenta smo ugotavljali, kako se naučimo pesmico, poštevanko, novo snov pri spoznavanju okolja… Skratka, pogovarjali smo se, KAKO SE UČIMO. Najprej smo se strinjali, da se učimo, da obogatimo svoje znanje in ne za ocen, za starše, za učiteljico… Poiskali smo načine, kako si lahko pomagamo, ko nam nekaj ne gre in ne gre v glavo. Na listek si lahko napišemo besedo ali račun in ga doma prilepimo na vidno mesto. Tako mesto je lahko kopalnica, saj tja stopimo večkrat na dan. Če bomo ta listek vsakič pogledali, si bomo zapisano skoraj sigurno zapomnili.

Pogledali smo si tudi posnetek, ki nam na kratko predstavi, kako se učimo.

Poglejte si ga tudi vi, mogoče se kaj novega naučite.

https://www.youtube.com/watch?v=beOGRjdfsdY

Ne učimo se za šolo, marveč za življenje.

Seneka

Slađana Ristić, razredničarka 2. b